»Zdi se nam zelo pomembno, da se iz Ljubljane, kjer je na kliničnem oddelku za hematologijo in Onkološkem inštitutu takšna rehabilitacija že mogoča, zdaj vse skupaj seli tudi v UKC Maribor, kjer se zdravi veliko naših bolnikov s krvnim rakom.«

»S strtim srcem in solzami v očeh se sprašujem ali si onkološki bolniki res zaslužimo, da se zdravimo na hodnikih. Se res ne da bolje poskrbeti za nas?«

»Se sploh zavedate, kaj preživljamo med zdravljenjem in če preživimo, kaj po njem. Jaz se res bojim, da za vse nas onkološke bolnike ne bo prostora za zdravljenje.«

»V reševalnem vozilu sicer vsi vedno nosimo zaščitne maske. V primerih, ko nas je v vozilu več, pa sedimo zelo blizu skupaj.«

»Seveda, to je logična posledica. Če imaš pred vrati bolnika, ki je trenutno v smrtni nevarnosti, si ti dolžan triažirati in poskrbeti najprej zanj in obravnave onkoloških bolnikov se bodo zamaknile, to pa seveda za zdravljenje ni dobro.«

»Zelo se veselimo, hkrati pa imamo veliko tremo, saj bo gradnja zahtevala veliko prilagajanja.«

»Nečloveško je, da moramo rakavi bolniki v teh temperaturah stati na ulici, ko pa lahko ob tem zbolimo še za čim drugim.«

»Razpleta dogodkov ni mogoče napovedovati. Najbrž bomo več vedeli po drugem krogu testiranj.«

»Če si predstavljate, da v dnevno bolnišnico grejo terapije, ki trajajo 2–8 ur, od zjutraj do zvečer, nekaj več kot 25 postelj, obrat je čez 350 bolnikov – če izračunate od jutra do večera, je to zelo težko.«